Izola in okolica

Domov / Izola

Mesto Izola

Odkrijte mesto Izola

Izola je bila nekoč otok na Jadranskem morju, njena edinstvenost pa je še danes povezana z morjem in ribištvom, predvsem pa so zanjo značilne raznolike plaže, oranžno vino, vodne aktivnosti in prireditve, povezane s tradicijo in darovi zaledja. V sebi skriva veliko biserov in atrakcij, ki si jih je vredno ogledati med raziskovanjem tega slovenskega mesta.

Zgodovina

Zgodovinski trak

Izola skozi zgodovino in glavna obdobja

Izola danes leži med Piranom in Koprom na jugu tržaškega zaliva ob jadranskem morju, a ni bilo vedno čisto tako. Pred mnogimi leti je bilo to področje še pod morjem, le manjši del je bilo kopno oziroma otok. Že v rimski dobi je bil ta otok poseljen, na kar nakazuje veliko število arheoloških najdišč. Ta so locirana predvsem v Simonovem zalivu, kjer so našli ostanke pomola, mozaike, cevovode in številne stavbe. Otok naj bi se imenoval Haliaetum ali Alun in naj bi obenem služil tudi kot pristanišče za več deset metrske ladje.

Izola je kot mesto prvič omenjena leta 972. Predmet zapisa je bila predaja Izole oglejskim patriarhom v fevd s strani cesarja Otona Velikega. Zgodovina mesta se nadaljuje z Beneško republiko, Napoleonovim italijanskim kraljestvom, Ilirskimi provincami, Avstro-ogrsko monarhijo, s Svobodnim tržaškim ozemljem, z Jugoslavijo in končno tudi z državo Slovenijo.

Kaj pa znamenitosti? Izola ponuja veliko več kot le pet znamenitosti, po katerih je najbolj znana v slovenskem in globalnem turizmu. Nujen je ogled Simonovega zaliva, Izolane, palače Manziol, Lovisata in Besenghi degli Ughi ter Cerkve svetega Mavra. V nadaljevanju sledi bolj podroben opis vsake znamenitosti.

Znamenitosti

Opis glavnih znamenitosti

Manziolijeva hiša stoji na trgu z istim imenom in je ena najstarejših zgradb v mestu. Zgrajena je bila že v 15. stoletju v stilu tipične meščanske hiše. Njeno ime je poklon izolskemu županu Tommasu Manzioliju. Ob palači Manziol je historična palača Lovisato. Ta je znana predvsem kot rojstna hiša izolskega znanstvenika Domenica Lovisata. Zgradbi se dotikata s steno in tako predstavljata eno palačo. Pred 18 leti sta bili obe obnovljeni v modernem stilu, a to ne pomeni, da sta bili popolnoma spremenjeni. Še vedno je vidna rimska osnova, ki je nekoč stala na tem mestu. Danes so v palačah razstavni prostori za umetniške razstave, prostori italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola in Wine Bar Manzioli.

Ime se lahko navezuje na veliko različnih stvari. Lahko gre za zaliv in kopališče s svojimi hotelskimi kompleksi. Lahko gre za pesem Faraonov z naslovom V San Simonu ali pa za arheološki park Simonov zaliv.
Arheološki park Simonov zaliv, ki je kulturni spomenik državnega pomena, prikazuje zgodovino kraja in Slovenije. V parku so na ogled različne arheološke najdbe, po samem najdišču pa vas popelje vodička v slovenskem, angleškem, nemškem ali italijanskem jeziku.

Hiša morja Izolana prav tako prikazuje zgodovino Izole, a na drugačen način kot Arheološki park Simonov zaliv. Tu imajo glavno vlogo zgodovina ribištva, modelarstva in ribje predelovalne industrije v Izoli. Dokumentarne fotografije in razstave poudarjajo morski značaj Izole in prikazujejo zgodbe tistih, ki so jo ustvarili. Gre za čudovit vpogled v dediščino Izole, pri raziskovanju Izolane pa se bodo prek različnih lovov na zaklade in doživetih zgodbic zabavali tudi otroci.

Tretja palača na našem seznamu je palača Besenghu degli Unghi. Velja za eno najlepših stavb v Istri, obenem pa sodi tudi med najbolj ohranjene arhitekturne spomenike na Slovenskem, zgrajene v poznobaročnem slogu.

Palačo je med leti 1775 in 1781 za premožno istrsko družino Besenghi zgradil milanski arhitekt Filipp Dongetti, ki je bil tisti čas eden najpomembnejših ustvarjalcev na svojem področju. Mnogo let kasneje velja trinadstropna palača še vedno za biser Izole. Družina Besenghi je imela v svoji lasti tudi knjižnico z več tisoč naslovi, od katerih je še vedno ohranjenih približno tri tisoč rokopisov in knjig iz tistih časov.

Danes ima v palači Besenghi degli Unghi sedež Glasbena šola Izola, pogosto pa se v njej prirejajo tudi poroke.

Seznam zaključujemo s prekrasno župnijsko cerkvijo svetega Mavra, ki se nahaja na najvišji točki v Izoli na severnem robu mestnega jedra. Cerkev je posvečena mučencem svetemu Mavru, papežu Sikstu II. in svetemu škofu Donatu. Na njenem mestu je nekoč stala zgodnja srednjeveška cerkev, ki je bila obdana s pokopališčem. Prva omemba gradnje je iz 50. let 14.  stoletja. Takšno cerkev, kot jo Izola pozna danes, so pričeli graditi dve stoletji kasneje, ko so podrli tudi prvotno. Glavna arhitekta sta bila beneški arhitekt Mazzafuoco in koprski arhitekt Drancesco de Bologna. V naslednjih letih je bila deležna prenekaterih dodelav in vzdrževalnih del, a ta niso bistveno vplivala na njeno podobo. Gre za 54 metrov dolgo cerkev s troladijsko in bazilikalno zasnovo. Ladje so dolge več kot 30 metrov, široke pa med 4,5 in 9,5 metra. Pred njenim pročeljem se nahaja 39 metrov visok zvonik, ki je nekaj metrov oddaljen od cerkvene stavbe. Sam zvonik je bil zgrajen leta 1585 iz istrskega kamna in prenovljen na začetku 20. stoletja.

Sprehodi in poti

Top 5 izolskih pešpoti

Izola je resda poznana po raznolikih plažah, a njene pešpoti so prav tako raznovrstne in vredne ogleda. So krajše, daljše, po podeželju, nad morjem, ob morju, po naravnih parkih, pa po trasi nekdanje železnice Parenzane. Izolske pešpoti vas bodo navduševale v vseh letnih časih in vremenskih razmerah, razen v hudi vročini ali močni burji. Spoznajte naših najljubših pet in jih vsekakor čim prej tudi obiščite. 

Dolga pot na hrib vas bo iz mesta popeljala na slikovito izolsko podeželje. Pot vas bo vodila po cestah in kolovozih vse do Baredov, mimo Šareda ter prek Jagodja nazaj v center mesta. Na trasi, dolgi slabih 17 km, boste lahko uživali v prečudovitih razgledih na notranjost Istre, obalni pas, Tržaški zaliv, Julijske in Karnijske Alpe ter Dolomite. Sprehajali se boste ob vinogradih in oljčnikih. Na poti se lahko ustavite tudi v cerkvici Sv. Jakoba na Šaredu ali si na začetku izleta ogledate lokomotivo Parenzane. Pot vam bo vzela od 4 do 5 ur, je tehnično nezahtevna in primerna v vseh letnih časih. Morda je nekoliko bolj bogata jeseni, ko se narava odene v sijajne barvne odtenke. V poletnem času imejte obvezno s seboj steklenico vode. Lahko si jo natočite kar v mestu, saj je pitna in kakovostna.

Krajša, triurna pot na hrib, pa je odlična različica za tiste, ki imate raje nekoliko krajše izlete. Pot do Šareda je praktično enaka daljši varianti, le v mesto se boste spustili nekoliko hitreje. Namesto skozi Jagodje se boste odpravili prek Livad in nadalje do Simonovega zaliva. Tu si pred zaključkom izleta lahko ogledate še arheološki park in se spoznate z bogato dediščino Rimljanov. 

Pot po Soncu je pot spoznavanja izolskega podeželja: vasic in zaselkov, ki so obiskovalcem na prvi pogled nekoliko skriti. Tudi na tej poti boste spoznali Šared in cerkev Sv. Jakoba ter z Baredov uživali v prekrasnih pogledih na morje. Podali pa se boste še globje v srce Istre, njene gozdičke in neokrnjeno naravo. Pot je dolga slabih 12 km in je tehnično nezahtevna. Vzela vam bo dobre 3 ure čase. Obstaja pa še krajša različica poti, po kateri boste hodili uro manj. Pohod je odličen izlet v vseh letnih časih; ker poteka po utrjeni podlagi, je primeren tudi za deževne dni.

Če želite poleg narave spoznati še nekaj starih običajev, se odpravite na pohod po vodnih virih okoli prikupne vasice Korte. Najbolje je, da se na pohod odpravite vodeno (dvakrat na leto ga organizirajo člani TD Šparžin), sicer pa lahko ta del ohranjene kulturne dediščine in neokrnjeno naravo Slovenske Istre odkrivate tudi sami.

V Kortah obiščite še kaštelir  – arheološko najdišče s prekrasnimi pogledi na Sečoveljske soline.

Ena lepših poti v Slovenski Istri je pot, ki od Belvederja pelje čez Strunjansko dolino vse do Strunjanskih solin. Na tej poti se skoraj ves čas sprehajate po naravnem parku Strunjan, od koder lahko občudujete veličastne razglede na Izolo, Piran in širno morje. Posebne atrakcije na poti so strunjanski klif, plaža Bele skale in Mesečev zaliv. Krožna pot je zelo razgibana, saj vas iz Strunjana v Izolo pelje po trasi nekdanje železnice Parenzane, danes znane kolesarske poti. Po tehnično nezahtevni poti, dolgi približno 11 km, boste hodili približno 3 ure.

Nekdanja obalna cesta med Izolo in Koprom je idealna pešpot za vse ljubitelje morja. Dobre 4 km dolga pot je primerna v vseh vremenskih razmerah. Ob poti so tudi sanitarije, v poletnem času celo tuši s sladko vodo. Priporočamo sprehod v večernem času, saj si tu lahko privoščite enkratne sončne zahode in v miru posedite na kateri od skal. Ena skala na poti je zelo posebna in že na videz izstopa. Rdeče obarvana skala je namreč posvečena zgodbi nekdanje čezoceanke Rex, ki je potonila prav na tem območju.